Slabosti našega gospodarstva so med pandemijo postale jasnejše kot kdaj koli prej: medtem ko se Evropejci bolj zavedajo okoljskih težav, ki jih povzroča odpadna embalaža, zlasti plastična embalaža, se v Evropi še vedno uporablja veliko plastike kot del prizadevanj za preprečevanje širjenje koronavirusa in njegovih mutacij.Tako ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA), ki pravi, da evropski proizvodni in potrošniški sistemi še vedno niso trajnostni – zlasti plastična industrija mora najti načine, kako zagotoviti, da se plastika iz obnovljivih surovin uporablja veliko pametneje in bolje ponovno uporabi in učinkoviteje reciklirati.Načelo od zibelke do zibelke določa, kako se lahko oddaljimo od ravnanja z odpadki.

V Evropi in drugih industrijskih državah je poslovanje na splošno linearen proces: od zibelke do groba.Vire črpamo iz narave in iz njih proizvajamo dobrine, ki jih uporabljamo in trošimo.Nato zavržemo tisto, za kar menimo, da je izrabljeno in nepopravljivo blago, s čimer ustvarimo gore odpadkov.Eden od dejavnikov tega je naše pomanjkanje hvaležnosti za naravne vire, ki jih porabimo preveč, pravzaprav več, kot jih imamo.Evropsko gospodarstvo mora že leta uvažati naravne vire in tako postaja odvisno od njih, kar lahko celino v bližnji prihodnosti postavi v slabši položaj, ko se bo potegovala prav za te vire.

Potem je tu še naše malomarno ravnanje z odpadki, ki mu znotraj evropskih meja že dolgo nismo kos.Po podatkih Evropskega parlamenta je energetska predelava (pridobivanje toplotne energije s sežigom) najpogosteje uporabljen način odstranjevanja plastičnih odpadkov, sledi pa ji odlaganje.30 % vseh plastičnih odpadkov se zbere za recikliranje, čeprav se dejanske stopnje recikliranja razlikujejo od države do države.Polovica plastike, zbrane za recikliranje, se izvozi v predelavo v države zunaj EU.Če povzamemo, odpadki se ne vrtijo.

Krožno namesto linearnega gospodarstva: od zibelke do zibelke, ne od zibelke do groba

Vendar obstaja način, da se naše gospodarstvo vrti v krogu: načelo materialnega cikla od zibelke do zibelke zmanjša količino odpadkov.Vsi materiali v gospodarstvu C2C krožijo skozi zaprte (biološke in tehnične) zanke.Nemški procesni inženir in kemik Michael Braungart se je domislil koncepta C2C.Verjame, da nam to daje načrt, ki vodi stran od današnjega pristopa k varstvu okolja, ki vključuje uporabo nadaljnje okoljske tehnologije, in k inovacijam izdelkov.Prav temu cilju sledi Evropska unija (EU) s svojim Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, ki je osrednji del Evropskega zelenega dogovora in med drugim določa cilje za vrh trajnostne verige – oblikovanje izdelkov.

V prihodnosti bi v skladu z okolju prijaznimi načeli koncepta C2C potrošniške dobrine uporabljali, ne pa jih trošili.Ostali bi v lasti proizvajalca, ki bi bil odgovoren za njihovo odstranitev – razbremenitev potrošnikov.Hkrati bi bili proizvajalci nenehno dolžni optimizirati svoje blago v skladu s spreminjajočimi se pogoji znotraj njihovega zaprtega tehničnega cikla.Po mnenju Michaela Braungarta bi moralo biti mogoče vedno znova reciklirati blago, ne da bi se zmanjšala njegova materialna ali intelektualna vrednost. 

Michael Braungart je pozval, naj se potrošniško blago proizvaja na čim bolj naraven način, da ga je mogoče kadar koli kompostirati. 

S C2C ne bi bilo več dobrin, ki jih ni mogoče reciklirati. 

Da bi se izognili odpadni embalaži, moramo ponovno razmisliti o embalaži

Akcijski načrt EU se osredotoča na številna področja, vključno z izogibanjem odpadni embalaži.Po podatkih Evropske komisije količina materialov, ki se uporabljajo za embalažo, nenehno narašča.Leta 2017 je ta številka znašala 173 kg na prebivalca EU.V skladu z akcijskim načrtom bo moralo biti do leta 2030 možno ponovno uporabiti ali reciklirati vso embalažo, dano na trg EU, na ekonomsko upravičen način.

Da bi se to zgodilo, bo treba rešiti naslednje težave: trenutno embalažo je težko ponovno uporabiti in reciklirati.Predvsem tako imenovane kompozitne materiale, kot so kartoni za pijače, je potrebno zelo veliko truda razgraditi na elemente iz celuloze, aluminijaste folije in plastične folije že po eni sami uporabi: najprej je treba papir ločiti od folije in ta proces porabi veliko vode.Iz papirja je potem mogoče izdelati le nekakovostno embalažo, kot so kartoni za jajca.Aluminij in plastika se lahko uporabljata v cementni industriji za proizvodnjo energije in izboljšanje kakovosti.

Okolju prijazna embalaža za gospodarstvo C2C 

Po mnenju nevladne organizacije C2C pa ta vrsta recikliranja ne pomeni uporabe od zibelke do zibelke in čas je, da v celoti premislimo o embalaži.

Okolju prijazna embalaža bi morala upoštevati naravo materialov.Posamezne komponente bi bilo treba enostavno ločiti, da bi jih po uporabi lahko krožili v ciklih.To pomeni, da bi morali biti modularni in enostavno ločljivi za proces recikliranja ali pa izdelani iz enega samega materiala.Ali pa bi morali biti zasnovani za biološki cikel tako, da bi bili izdelani iz biorazgradljivega papirja in črnila.V bistvu bi morali biti materiali – plastika, celuloza, črnilo in dodatki – natančno določeni, robustni in visokokakovostni ter ne bi smeli vsebovati nobenih toksinov, ki bi se lahko prenesli na hrano, ljudi ali ekosistem.

Imamo načrt za gospodarstvo od zibelke do zibelke.Zdaj ji moramo samo slediti, korak za korakom.

Kopirajte iz internetnih virov